Sukanje je ključni korak v procesu predenja in stopnja sukanja, kvantificirana kot "stopnja sukanja", je ključni pokazatelj učinkovitosti preje. Stopnja sukanja je opredeljena kot število zavojev (ali vijačnih zavojev) na enoto dolžine preje. Specifična enota dolžine, ki se uporablja za merjenje, se razlikuje glede na vrsto preje: "zavoji na 10 cm" se običajno uporabljajo za bombaž in prejo iz kemičnih vlaken tipa bombaža, medtem ko se "zavoji na meter" uporabljajo za prejo iz česane volne in preje iz kemičnih filamentov. Stopnja zasuka vpliva na lastnosti, kot so trdnost preje, togost/fleksibilnost, elastičnost in krčenje.
Medtem ko trdnost preje na splošno narašča s stopnjo sukanja, obstaja meja, nad katero trdnost dejansko upada; ta prag je znan kot "kritični zasuk". Kritične stopnje zasuka se razlikujejo glede na surovino. Stopnja zasuka prav tako močno vpliva na mehkobo preje, elastičnost in krčenje. Na splošno, če so izpolnjene zahteve glede trdnosti, je boljša nižja stopnja zasuka; zaradi višjih stopenj zasuka je preja na otip bolj toga, zmanjšajo elastičnost in povečajo krčenje – zato se filamentna preja običajno proizvaja z malo ali brez zasuka.
Poleg tega stopnja sukanja vpliva na gostoto in premer preje, saj zvijanje poveča kompaktnost preje. Znotraj določenega razpona povečanje stopnje sukanja poveča nasipno gostoto preje in zmanjša njen premer, s čimer se spremenijo značilnosti tkanine, kot sta prekrivnost in udobje.
Če povzamemo, je treba ustrezno stopnjo zasuka izbrati glede na predvideno uporabo tkanine. Na primer, osnovna preja zahteva visoko trdnost in ima zato višjo stopnjo zvitosti, medtem ko morajo biti votkovne preje in preje za pletenje mehke in morajo imeti nižjo stopnjo zvitosti. Preja za tkane ali pletene tkanine z lasom zahteva nižje stopnje zasuka, da se olajša dviganje las. Nasprotno pa lahke, hrustljave krep tkanine, ki zahtevajo gladko, togo in na dotik hladen občutek, zahtevajo prejo z višjo stopnjo zasuka.